Mestni otrok

Opečnati dom

Sedim sredi perzijskih preprog:

družinski vzorec dragoceno stkan

in žametne blazine naokrog

v opečnatem domu.

Odmaknem svečo na stran,

ugasnem plamen in v vonju

vanilije umijem svilnato telo.

Uležem se na bok, glavo položim v dlan.

Pridi ob me, da ne bo me zeblo.

Pismo

Draga moja!

Minili so tedni,

še vedno te ni.

Čakam te, toda

morda te sploh ne bo,

morda si pozabila name

in odšla iskat srečo v druge kraje.

Draga, pridi vsaj po slovo!

Več luči

Odprite okna,

prižgite luči,

naj me prevzame svetloba,

naj se odprejo oči.

Dolijte petroleja za naše bedne laži!

Zavest

iščem te v morju lepljivih besed.

prepričana sem, da zrem v resnico,

v ploskovito, brezmadežno, edino,

neponovljivo, breztežno resnico.

koralno dno se vdre.

nekaj mehurčkov hiti do roba vala,

ki se je zbudil malo prej,

jaz pa še vedno zrem in iščem.

brez vsega ostanem v morju lepljivih besed.

Zbirka

zbirko delam.

rišem črtice poleg imen.

prijateljica je svetovala mi,

naj artikle redno menjam,

skoraj vse želje so v kategoriji SMEM,

le zakaj obžalovala bi.

Zamenjava

Glasna sapa v zavetju dlani.

Dih prekine spokojno stremljenje.

Po vratu se spuščajo lastne oči, ko jih iščem.

Dojki se stikata z odejo pod njimi.

Prek vijolične jopice silita in sta se sploščili.

Iz sosednje se oglaša televizor.

Samoumnevna navada ali neodrekljiva želja?

Svilena koža ob  robu oblek. Diši po sveži travi.

“Stuširala si se … “

Monotoni oglasi za pralni prašek. Diši po sveži travi.

Srečanje

Čas srečanja in čas slovesa

in ves čas, ki je vmes.

Nemi pogledi in mučna tišina,

pojemanje diha v prostoru telesa.

Kaj res ni važna beseda,

ukraden nasmeh ali vsaj znak,

hrepenim zaman – ali pač?

Mineva čas, a se um ne zaveda,

temni noči se telo ne vda.

Boleče je spominjati se bujnih misli,

iskrenja o prihodnosti na samem začetku,

ki niti ne sluti bridkosti, da se brezimno konča.

Sodobna žalostinka

Ne, hvala!

Ne pošiljajte tega več,

dosti mi je položnic in reklam.

Vse to je slaba potrošniška šala,

vsi kuponi in odstotki so odveč,

ne bom šla v trgovino – vaš trud je zaman.

Obljubo sem vesti dala,

stare cunje morala bom obleč,

ker zaradi denarnice me je sram.

Danes

Danes sem spet sam.

V šepetu noči

se izgublja moj dih -

zmanjkalo mi je moči.

Danes spet ležim v travi.

Mesec sije nad mano,

listje pokriva mi oči

in ti stalno vdiraš v moje misli.

Danes je moja svoboda.

Metulji preletavajo nad mojo glavo,

lepo mi je samo dihati -

pozabil bom na vso slavo.