Večne besede

Objavljeno 15.02.2013 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Povejmo par besed o pesniku iz daljnega Čila. Letos, 23. septembra, obeležujemo 40. obletnico njegove smrti. dve leti pred tem, leta 1971 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.

Pablo Neruda je dobro poznan po svojem delu Nocoj bi lahko napisal … YouTube slika preogleda

Naslednja pesem je del zbirke Bivališče na zemlji, ki je nastala med pesnikovim bivanjem v Aziji, kjer je deloval kot čilski konzul. Preselitev je pogosto stresna okoliščina.  Rangun (Burma) je dojemal kot prvinsko območje, zapuščeno kolonijo s številnimi boleznimi in lakoto. Kapitalistični zahod je njihovo kulturo izkoriščal. Družba je razlike med domačini in imigranti še poglabljala. Ampak pesnik ni upošteval pravil, ki so določala vsakdanje življenje in ni toleriral stereotipov.

Ta leta v Aziji predstavljajo osebno krizo življenja v tujini. Izkusil je samoto in domotožje. Včasih ga je bilo strah smrti.

Neruda je priznal, da je za ustvarjanje porabil veliko časa. Razdalja je ubijala njegovo izražanje, zapletal se je s prilagajanjem novemu ambientu. Nekoliko mu je pomagalo poslušanje klasične glasbe. Zvok violine in klavirja v Sonati Cesarja Francka je odprl nove teme, ga navdahnil in pomiril. Najverjetneje je to zanj predstavljalo velik vpliv.

Pesem se mi zdi zelo pomenljiva. Naslov Sonata in razdejanje kaže na razlike v svetu. Sonata je določena oblika, predstavlja red. Njeno nasprotje je razdejanje, nered, kaos.

»Po toliko rečeh po nemirnih miljah,

zmeden zaradi oblasti, zaradi ozemelj negotov,

v spremstvu revnega upanja,

nezvestih tovarišev in nezanesljivih sanj,«

Pesnik govori o razdalji med sabo in njegovim domom. Ne samo krajevni, temveč tudi časovni. Zdaj živi v popolnoma drugačnem svetu. Ne zmore se zbrati zaradi tolikih sprememb. Prizna, da skoraj nima upanja in/ker ni obkrožen z zanesljivimi ljudmi in stalnimi stvarmi. Precej smo že vstopili v njegovo bivalno okolje.

»ljubim odpor, ki še zmeraj živi v mojih očeh,

v svojem srcu slišim svoj konjeniški korak,

grizem speči ogenj in pokvarjeno sol,

in ponoči, v mračnem ozračju in bežni žalosti

sem tisti, ki čuje ob robu taborišč,

popotnik, oborožen z nerodovitnim odporom,«

Beremo o njegovi intimnosti, o vsemu, kar čuti v duši, kako doživlja svet. Pripoveduje o motivaciji in moči, ki je zbrana v njem. Pravi, da njegova energija ne pojenja, ampak potrpežljivo čaka, ne s trmo, četudi se srečuje s slabim in hitro prestane bolečino.

Vztraja pripravljen na zmage.

»ujet med rastočimi sencami in trepetajočimi perutnicami,

čutim, da sem, in moja kamnita roka me brani. «

Najdemo dva komplementarna predmeta, ki hitro razložita, kaj se dogaja z našim lirskim subjektom. Soočen je z zunanjo nevarnostjo, ki se širi in notranjo nevarnostjo. Obe ga strašita in simbolizirata oviro.

Zaradi tega samo obstaja v položaju, opisanem v prvi kitici, ni dejaven.

»v znanosti solza je teman oltar,«

V začetku druge kitice odkrijemo dve besedni zvezi. V vsaki izmed njiju je kontrast.

Poskusimo si predstavljati “znanost solza”. To pomeni povezavo dveh konceptov, ki ju ne moremo združiti. Znanost je objektivna, gotova, določena, solze pa so pristne, nenadzirane, čisto čustvo.

Druga podoba je “teman oltar”. Dvomim v obstoj temnega oltarja. Oltar je trden pojem, svet, čaščen. Kako bi lahko nekaj tako religioznega in prepričljivega bilo spremenjeno?

Oba oksimorona v istem verzu nam kažeta izbran stavek. Mogoče nas avtor obvešča, da je preveč kritično razmišljanje o naših občutenjih lahko nevarno. Ne smemo biti kruti do naših čustev, ker lahko povzročimo zmedo naše osebnosti. Naša prepričanja se lahko razdrobijo in posledica je slabo počutje.

»in pri svojih srečanjih z večernimi mrakovi, ki so brez vonja,«

Besedna zveza “večerni mrakovi” se pojavi kot asociacija na prvo zbirko Pabla Nerude Knjiga mrakov, ki je nastala v domovini in opisuje sončne zahode, večere in noči. Morda je to težko prepoznaven znak, dejstvo pa je, da zanj pozni popoldnevi v Rangunu niso imeli istega pomena kot čilski.

»v svojih zapuščenih spalnicah, kjer prebiva luna

in pajki moje posesti in razdejanje, ki mi je drago,

čutim svoje izgubljeno bitje, svoje nepopolno bistvo,

svoj srebrni utrip in svojo večno pogubo. «

Motivi žalosti, osamljenosti, zapuščenosti, hiše, domotožja … prevladujejo v spominih na njegov dom. Ve, da je hiša prazna in ga čaka, kakor on čaka njo.

»Žarel je vlažen grozd in njegova žalostna voda

še zmeraj niha, še zmeraj je tu,

in nerodovitna dediščina in izdajalsko bivališče «

V nadaljevanju doda podobo grozdja. Le-to razumemo kot eno celoto, eno bitje. Ker je grozd vlažen, ga povežem z življenjem. V istem verzu odkrijemo “žalostno vodo”, v originalu “agua funeral – pogrebna, žalna voda”. Torej gre v resnici za naraven življenjski cikel.

Mislim, da to Pablo omeni, ker se počuti tako oddaljenega od svojih korenin, da je vse brez vrednosti, brez možnosti uspeti.

» Kdo je ljubil, kar je zgubljeno, kdo je ščitil vse skrajnosti?

Očetove kosti, les mrtve ladje

nn svoj lastni konec, svoj lastni beg,

njegovo žalostno moč in njegovega revnega boga«

Del med drugo in zadnjo kitico kopiči tri moralna vprašanja. Išče junake, ki spoštujejo ideale.

»Torej prisluškujem vsemu neživemu in bolečemu,

in čudno pričevanje, ki ga ohranjam v sebi

z neusmiljenim uspehom, zapisanim v pepel,

je oblika pozabe, ki jo imam najrajši,

ime, ki ga dajem zemlji, smisel mojih sanj,

neskončna količina, ki jo razdeljujem

s svojimi zimskimi očmi slednji dan tega sveta. «

Zadnji del je kot uganka, ki razkriva bistvo cele pesmi. Poskušamo razumeti prebrane besede. Avtor pravi, da je zelo pozoren na vse neprijetno in boleče, ker so zgodbe, ki se jih spominja najboljši način pozabe. Paradoks, kajne? Samo malo, prosim. Razlaga je podana v zadnjih verzih. Pesnik naziva, vrednoti in meri na podlagi preteklih izkušenj. Pozor! Pove še, da so njegove oči zimske – pogled je pesimističen.

  • Share/Bookmark

Nova Janis

Objavljeno 13.11.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

I don’t know what you do but you do it well .. I’m under your spell!!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Vzporednost

Objavljeno 16.10.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Uau! Kakšno presenečenje me je čakalo v tejle knjigi :

Čisto umirjen star gospod zre z naslovnice in ne daje niti slutiti na burno vsebino. Walt Whitman.

Njegova pesniška zbirka z naslovom Travne bilke so v slovenščini izdane kot zbirka le nekaterih segmentov oziroma izbranih del, niso predstavljene v celoti. Kljub temu so podobe več kot zgovorne. Pravzaprav veliki Whitman pravi, da so resnične pesmi (kar mi imenujemo pesmi, so zgolj podobe).

Glede na prebrano – še vedno sem pod vtisom njegovih prelestnih vrstic – se strinjam. Gre za vso širino, zaobjeto v zbirki. To nikakor ni zbirka pesmi. To so slike! To je pejsaž. Je mozaik in (avto)portret. Barvitost in živost motivov presegata okvire papirnate podlage.

Največje začudenje povzroča … v bistvu njegovo življenje. Datumi, s katerimi je omejeno. Rojen je leta 1819 in umrl 1892.

Ob tem sem nemudoma potegnila vzporednico z evropskim ustvarjalnim prostorom, kjer je eden izmed njabolj vidnih predstavnikov Aleksander Sergejevič Puškin. Oboževani mladec je resda živel samosvoje življenje, vendar bil kot avtor dosleden pesniškim oblikam. Bil je drzen in v svoja dela vključeval vsakodnevne, prav nič umetelne, prvorazredne ali vzvišene motive življenja. To je pri ljudstvu vzbudilo čustvo naklonjenosti.

A razuzdani plemiški pesnik je živel in pisal le kratko obdobje, zato lahko časovno situacijo Walta Whitmana bolj relevantno primerjamo s slovenskim umetnikom, Francetom Prešernom. Brez dvoma nezanemarljivi pomembni začetnik razvoja našega jezika in visoke literature je slovenščino kultiviral z uveljavljenimi soneti, gazelami, glosami …

Za razliko od njiju je Walt, ki je ustvarjal v istem časovnem obdobju bil popolnoma prost strogih pesniških pravil o metrumu, verzu … Rim včasih sploh ni, je le prijetno zvenenje in slikanje z besedami. Vse je prepredeno s podobami dogajanja iz narave, pogled na pokrajine, vzbujeni občutki, duševnost in plastoviti odnosi med ljudmi.

Ravno njegov odnos do sveta, položaj, v katerem pristopa do življenja, užitkov, ljubezni, težav, splošnih družbenih vprašanj … me je najbolj presenetil. Neverjetna jasnost, vedrina, lahkotnost, preprosto sprejemanje raznolikosti, odotnost predsodkov, skrajno svobodomiselna načela, svetovljanski nazori, humanistične ideje … ki bi jih prej povezala z moralnimi marnjami sodobnih evropskih predstavnikov sodelovanja, sloge in medkulturnega povezovanja kot osebo izpred dveh stoletij.

Whitman je poudarjal pomen osvobajanja spon tradicionalnih diskriminacij. Pri vsem tem opiše in se spominja tudi mnogo zgodovinskih dogodkov ali običajev, ki jih ovrednoti.Poziva k povečanju moči in dostojanstva Indijancev, žensk, revnih, bolnih in šibkih, združevanju ras, sosedov, oddaljenih krajev, potrebna je sloga, da postanemo notranje mirni in lahko srečno živimo. Veliko je samorefleksije, ki dodaja osebno noto zapisanemu.

Whitman je  pisanje lepo zaokrožil situacijo z ustavo, ki temelji na razsvetljenski miselnosti. Demokracija je osnova novonastale države onstran oceana in Walt Whitman je moderni pesnik.

Vidim moškega in žensko vsepovsod,

vidim spokojno bratovščino razsvetljencev,

vidim ustvarjalno moč svojega rodu,

vidim sadove vztrajnosti in podjetnosti svojega rodu,

vidim sloje, rase, barbarstva, civilizacije in jim grem

naproti, brez predsodkov se družim z njimi,

pozdravljam vse prebivalce tega sveta.

Walt Whitman: Travne bilke (Salut au Monde!)

  • Share/Bookmark

Lumpa

Objavljeno 5.10.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Kakšna mala pokvarjenka! Popolnoma si me prevzela.

Presneta zmedenka, kako so fini tvoji polomljeni gibi in kako je prikupen tvoj obraz blede polti z izrazitim rdečilom in kako je mamljiva tvoja nerodna mimika.

Rada te gledam.

Ko te slišim, postaneš popolna.

Lažna ali prava melanholija? Nekaj mi pravi, da ti ne smem zaupati, a sem že na tvoji strani.

Tvoj glas sega globoko vame in srka resnico.

Lana Del Rey! Tri dni zapovrstjo si vrtim tvoje komade (predvsem tega spodaj), a nimam še dovolj.

Prava kanibalka si! Jemalka človeških naklonjenosti. Meni si ukradla zatrapanost. Tisto začetno, ko se je težko odcepiti.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Poletni čas

Objavljeno 4.10.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Aha! Že res, da že po dobrem mesecu pogrešam poletje … predvsem sproščen duh in dogodivščine, a vendar to ne bo oda vročini.

Gre za spomin na zvezdo prejšnjega stoletja, ki je mnogo prezgodaj umrla ravno na današnji dan pred malo več kot tremi desetletji. Seveda, Janis Joplin, zapisana v razvpiti klub 27 ob bok sebi enakim - inovativnim umetnikom vrednih občudovanja.

Vsaka njena fotografija, njeni posnetki nosijo njeno energijo. Samosvoje dekle! Prelepo! Preprosto! Prečisto!

Izjemen vokal, prepoznaven po svoji hripavosti, močan naboj čustev in doživeto izražanje so odlike njenega ustvarjanja.

Ne gre pozabiti niti na besedila usmerjena na čisto življenjske situacije, vprašanja, ki ljudem, vsem nam rojijo po glavah in povzročajo skrbi in občutja malovolje.

Naj bo še ena pesem za doživetje.

YouTube slika preogleda

Res dragocena Janis!

  • Share/Bookmark

Nihilizem in hedonizem

Objavljeno 12.09.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok, razmišljanja.

No, tale naslov zveni kot napoved nekakšnega strokovnega razpredanja o dejavnikih, ki vodijo k enemu ali drugemu ekstremu življenjskega sloga. A sta si pojma pravzaprav precej sorodna.

Nihilizem kot filozofska smer zavrača vrednost vsega, kar poznamo. Vsi predmeti, občutja, načela in prioritete so pomensko zmanjšane do minimuma. Vse dogajanje pač temelji na dejstvih, do katerih velja nevtralen odnos. Poleg tega nihilizem izpodbija pravila našega bivanja, se jim zoperstavlja in prestopa družbene meje pravega, primernega, moralnega, dovoljenega.

V Alamutu (Vladimir Bartol) je že na samem začetku izpostavljen stavek:

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

Roman nam predstavlja moč manipulacije z duševnostjo množic zaradi volje do moči, o čemer je ogromno razmišljal Nietzsche. Prevzemanje pravic v lastne roke vodi v prevlado manjšine in hkratno izgubo enakopravnosti večine. Nietzschejeve misli so pogosto vodilo raznih skrajnežev, tiranskih voditeljev, političnih zavedencev …

Malenkost naprej od nihilizma, ki izničuje vsakršno ceno sveta in odvzema smisel življenju, je hedonizem. Z njim označujemo težnjo po obstoju, obkroženem s čim več ugodja. Cilj bivanja naj bi bil užitek, saj naj bi ob njem doživeli najlepšo, najpristnejšo izkušnjo sveta, hkrati pa tudi dosegli višjo resnico, ugledali pravo podobo in razumeli moralna pravila.

Morda je stremljenje k stalni prijetnosti brez naporov in izzivov res nekoliko utopično pa tudi egoistično, a pomembno je, da se zavedamo lepot življenja. Potrebno je privoščiti si, spoznavati in ceniti lepo …

WISH YOU WERE HERE

YouTube slika preogleda

Ob poslušanju te odlične pesmi nepozabne rock skupine Pink Floyd sem pomislila na nizanje kontrastov v prvih dveh kiticah.  Zdi se, da se zasedba sprašuje, kaj je v življenju dobro in kaj slabo. Kaj je prav in kaj narobe? Kako ločiti med tema dvema poloma?

Včasih je resnica prav skrbno zakrita. Res je, da je mnogo situacij zagonetnih, ko ne moremo brez dvomov sprejeti odločitve. Ponavadi kolebamo med dvema možnostma, med katerima se ena zdi prijetna, vendar morda ne tako pravilna, druga pa težja in moralno bolj korektna.

No, ja … Prvo nam narekuje občutek, drugo pa vest s podlago pričakovanj iz okolice. Nikakor se ne moremo znebiti želje po dosegi ideala, ki smo si ga zamislili. Vedno nas vleče k lepemu, srečnemu, pravemu, dobremu, prijetnemu …

Odmislimo za trenutek besede refrena, ki si želijo bližine in pogrešajo. Zdi se, da tu pride do nekega razočaranja po odkrivanju pravega iz kitic. Kot bi s hladnim razumom spoznal širšo podobo sebe in človeštva. Prizna, da je izgubljena duša, ki že leta blodi in teče po istih poteh, medtem pa ni odkril nič novega, le stare strahove.

Svoje navade preuči iz zunanjega zornega kota, pristopi bolj objektivno in surovo. Njegova samopodoba je prešla do realističnega, praznega pogleda. Približa se brezodnosnemu stanju nihilizma, ki je ponavadi zaključek iskanja in upanja po dobrem.

To pomeni, da moramo biti do sebe odkriti in analizirati tako notranje doživljanje kot dejanja, saj se lahko le tako bolje spoznamo.

  • Share/Bookmark

Kraljica ali divja ženska

Objavljeno 19.06.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Uau! Knjiga, ki sem jo brala lansko poletje, se mi je zdela naravnost popolna za mojo feministično usmeritev. Prav zadovoljna sem, da jo imam čast zopet listati.

Bistvo, ki sta ga avtorja svetovalka in menih, sicer sestra in brat, želela izpostaviti, je iskanje in izražanje več podob ženskosti. V knjigi so na podlagi svetopisemskih primerov podani arhetipi žensk. Vsaka izmed 14 vlog je predstavljena glede na žensko in njeno življenjsko pot, iz katere izvirajo določene lastnosti. Navedbe so tudi aktualizirane, kar omogoča poistovetenje z likom ali vsaj prepoznavanje vzorcev v lastnih ali dejanjih prijateljice, sorodnice, znanke …

Figura, ki mi je najbolj blizu je Ana – modra ženska. Njene lastnosti vidim kot del mene in je v celoti povezana z mojim razmišljanjem o osebi kot posamezniku, notranjim dogajanjem, njeno umeščenostjo v skupnost, odnosih …

Ne želim ostalim arhetipom dajati manjši pomen, nikakor, a iz že omenjenega razloga se osredotočam na Ano in njeno sporočilo.

Ana je opisana v Novi zavezi, predvsem v Lukovem evangeliju. Njeno ime poudarja blagoslovljenost od Boga, prihaja pa iz rodu Aser, kar pomeni »sreča«. Dar modrosti ji je pomagal najti notranji mir in zadovoljstvo, srečo. Poročena je bila 7 let, ki so simbol preobrazbe. To je njeno bogastvo, da je izkusila vse stanove: deviškost, zakon in samskost. Umrla je pri 84 letih. 80 je število večnosti, 4 pa ponazarja 4 osnovne elemente. Tako je bila tudi metaforično povezana z zemeljskim in duhovnim. Res je, da je Ana spoznala stvari, ki jih lahko približa le stik z naravo, pozna njeno skrivnostnost, česar moški nemara ne uvidijo. Ženska se opira na svoje instinktivne občutke in bolje razume prispodobe. Zato dobro delujejo kot svetovalke, terapevtke in zdravnice. Žensko znanje velja za globlje in prodornejše kot moško, ki sega v širino. Tako čutimo žensko modrost.

»Tudi danes obstajajo modre ženske kot Ana. Ne sodijo, ko jim pripoveduješ o svojem življenju. Vse razumejo. Vidijo do dna. Ne govorijo veliko. Toda ko kaj rečejo, povedo bistvo. Natanko čutijo, kaj drugi potrebuje. Ne vsiljujejo se.«

Ne glede na prevladujočo figuro v vaši pojavi, se ozrite še na druge plati ženskega obstoja. Izpopolnite to zavedanje o sebi, saj boste tako našli trdnejše izhodišče in jasnejšo pot svojega poslanstva.

Prav vsaki ženski privoščim knjigo Kraljica ali divja ženska! (avtorja: Linda Jarosch in Anselm Grün)

  • Share/Bookmark

Ob reki

Objavljeno 3.06.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Resnično ne prenesem (niti se jim ne približujem) pocukranih ljubezenskih romanov o popolnem sožitju z otroki in zlatim prinašalcem v hiši z vrtom in živo mejo. Ti so napisani z namenom krajšanja že tako lahkotnega časa na plaži in utapljanja misli v sanjski ideal.

Ampak Coelho je neverjeten! Z vsakim delom me pridobi na njegovo stran. Brala sem knjigo Ob reki Piedri sem sedela in jokala. Naslov sicer namiguje na melanholijo, depresivne, razočarane ženske, a temu ni tako.

Zgodba govori o mladi Španki, ki si s starim prijateljem iz otroštva občasno izmenja nekaj pisem. Po enajstih letih od zadnjega snidenja jo povabi na predavanje, ki ga ima v Madridu. Pilar ne ve ničesar o njegovem sedanjem življenju in delu, le da je fant ogromno prepotoval. Na srečanju se ljudje navdušujejo nad njem, govorijo, da dela čudeže ipd. neka gospa pove, da mu v očeh vidi, da ljubi Pilar. Po predavanju spregovorita nekaj besed, povabi jo, da ga spremlja v neko severno mesto pod Pireneji.

Tedaj se prične odvijati pravo nepozabno doživetje. V nekem trenutku ji fant prizna, da jo že ves čas ljubi. A vmes je vstopil v samostan. Veruje v žensko podobo Boga. Pilar v enem tednu počasi spoznava njegov svet in začuti nekaj posebnega v svojem srcu. Prizna si, da ga tudi ona ljubi.

………

Ne smem izdati vseh prikupnih podrobnosti in zapletov, predvsem pa ne presenetljivega zaključka. Zgodba je ČUDOVITA! Resnično lepa pripoved, ki nežno prepleta trenutke bridke trenutke boleče neuresničljive ljubezni, ki je tako ovirana in pa čarobnost predanosti, lepoto ljubljenja. Vpleteni so tudi drugačni vidiki vere.

Še vedno pa ostaja eno vprašanje: Je roman, ki ga je napisal moški, namenjen in govori le o ženski ljubezni?

  • Share/Bookmark

Josipa

Objavljeno 15.02.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Včeraj je Josipa Lisac nastopila v Cankarjevem domu kot je že običajno. Nastop je bil naravnost čudovit, že prvi takti uvodne arije Ave Maria so vzeli dih.

Josipa je publiko prepričala z močnim, žametnim in neutrudljivem vokalom, ki dosega ne le višine, ampak tudi zavidljive nižine, predvsem pa globino. Njen glas je učinkovito sredstvo za prodiranje v človekovo notranjost. Nastop je bil neizmerno doživet, ugotovimo, da resnično niso važne besede ali jezik, temveč nekaj na drugem nivoju … tisto, kar ni napisano, kar se zazna ne z razumom, temveč dušo. To je tudi sporočilo, ki ga Josipa pošilja. Niso važne meje, lepo je ljubiti in se predati.

Opazili smo lahko njeno predanost glasbi, za katero pravi, da je potreben čas in nezanikanje lastnega talenta, in pa navezanost na preminulega moža Karla, kateremu je bil koncert, tako kot vsi ostali, tudi posvečen.

Poleg tega cenim njeno odprtost, sproščenost na odru in spoštovanje publike. Bila je zelo zgovorna in je z nami delila kar nekaj anekdot. Zdi se mi prav prikupno zmedena ter humorna in prefinjena hkrati. Pozitiven odnos do publike je potrdila s samo energijo, ki jo je oddajala in pa s trajanjem koncerta, ki je bil brez zvezdniške zamude in zaključka na vrhuncu vzdušja, ampak se je zadržala med nami dobre tri ure. Pohvale!

Pa naj ne pozabim omenit njenega imidža, ki je stalna spremenljivka, a vedno korak naprej in vstran.

Navdušil me je tudi njen spremljevalni bend, ki je dokazal, da zadeve resnično obvlada in vsi skupaj so dali vse od sebe! Za zaključek lahko samo še poudarim širok spekter tako Josipinega glasu kot njenih pesmi, ki bi jih lahko uvrstili v jazz, rock, opero in še kaj.

Večer je bil resnično lep – kakršna je tudi njena glasba, glas, odnos do življenja in ljudi, navsezadnje pa tudi ona sama!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Češnjeva pita

Objavljeno 7.02.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Guncanje na verandi, guncanje na jasi … Ulala!

Čeprav dobrih dvajset let po nastanku, pesem je še zdaj aktualna in …. nagajiva. :)

Pesem o »češnjevi piti« izvaja ameriški band Warrant, ki so tedaj dobro razgreli oboževalce, navsezadnje pa tudi vso javnost.

Le kako ne bi? Besedilo je žgečkljivo in polno besednih zvez, ki si jih lahko slikovito predstavljamo precej drugače kot bi predvidevali. Predvsem poslušamo o različnih krajih, kjer se da »guncati« in kako je »sladka češnjeva pita« prekrasna in celo odraslega moškega pripravi do joka. Tudi videospot buri domišljijo z žensko izzivalnostjo, kdo bi se uprl?

Ni kaj! Sladko češnjevo pito vam želim :)

Cherry pie

  • Share/Bookmark