Večne besede

Objavljeno 15.02.2013 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Povejmo par besed o pesniku iz daljnega Čila. Letos, 23. septembra, obeležujemo 40. obletnico njegove smrti. dve leti pred tem, leta 1971 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.

Pablo Neruda je dobro poznan po svojem delu Nocoj bi lahko napisal … YouTube slika preogleda

Naslednja pesem je del zbirke Bivališče na zemlji, ki je nastala med pesnikovim bivanjem v Aziji, kjer je deloval kot čilski konzul. Preselitev je pogosto stresna okoliščina.  Rangun (Burma) je dojemal kot prvinsko območje, zapuščeno kolonijo s številnimi boleznimi in lakoto. Kapitalistični zahod je njihovo kulturo izkoriščal. Družba je razlike med domačini in imigranti še poglabljala. Ampak pesnik ni upošteval pravil, ki so določala vsakdanje življenje in ni toleriral stereotipov.

Ta leta v Aziji predstavljajo osebno krizo življenja v tujini. Izkusil je samoto in domotožje. Včasih ga je bilo strah smrti.

Neruda je priznal, da je za ustvarjanje porabil veliko časa. Razdalja je ubijala njegovo izražanje, zapletal se je s prilagajanjem novemu ambientu. Nekoliko mu je pomagalo poslušanje klasične glasbe. Zvok violine in klavirja v Sonati Cesarja Francka je odprl nove teme, ga navdahnil in pomiril. Najverjetneje je to zanj predstavljalo velik vpliv.

Pesem se mi zdi zelo pomenljiva. Naslov Sonata in razdejanje kaže na razlike v svetu. Sonata je določena oblika, predstavlja red. Njeno nasprotje je razdejanje, nered, kaos.

»Po toliko rečeh po nemirnih miljah,

zmeden zaradi oblasti, zaradi ozemelj negotov,

v spremstvu revnega upanja,

nezvestih tovarišev in nezanesljivih sanj,«

Pesnik govori o razdalji med sabo in njegovim domom. Ne samo krajevni, temveč tudi časovni. Zdaj živi v popolnoma drugačnem svetu. Ne zmore se zbrati zaradi tolikih sprememb. Prizna, da skoraj nima upanja in/ker ni obkrožen z zanesljivimi ljudmi in stalnimi stvarmi. Precej smo že vstopili v njegovo bivalno okolje.

»ljubim odpor, ki še zmeraj živi v mojih očeh,

v svojem srcu slišim svoj konjeniški korak,

grizem speči ogenj in pokvarjeno sol,

in ponoči, v mračnem ozračju in bežni žalosti

sem tisti, ki čuje ob robu taborišč,

popotnik, oborožen z nerodovitnim odporom,«

Beremo o njegovi intimnosti, o vsemu, kar čuti v duši, kako doživlja svet. Pripoveduje o motivaciji in moči, ki je zbrana v njem. Pravi, da njegova energija ne pojenja, ampak potrpežljivo čaka, ne s trmo, četudi se srečuje s slabim in hitro prestane bolečino.

Vztraja pripravljen na zmage.

»ujet med rastočimi sencami in trepetajočimi perutnicami,

čutim, da sem, in moja kamnita roka me brani. «

Najdemo dva komplementarna predmeta, ki hitro razložita, kaj se dogaja z našim lirskim subjektom. Soočen je z zunanjo nevarnostjo, ki se širi in notranjo nevarnostjo. Obe ga strašita in simbolizirata oviro.

Zaradi tega samo obstaja v položaju, opisanem v prvi kitici, ni dejaven.

»v znanosti solza je teman oltar,«

V začetku druge kitice odkrijemo dve besedni zvezi. V vsaki izmed njiju je kontrast.

Poskusimo si predstavljati “znanost solza”. To pomeni povezavo dveh konceptov, ki ju ne moremo združiti. Znanost je objektivna, gotova, določena, solze pa so pristne, nenadzirane, čisto čustvo.

Druga podoba je “teman oltar”. Dvomim v obstoj temnega oltarja. Oltar je trden pojem, svet, čaščen. Kako bi lahko nekaj tako religioznega in prepričljivega bilo spremenjeno?

Oba oksimorona v istem verzu nam kažeta izbran stavek. Mogoče nas avtor obvešča, da je preveč kritično razmišljanje o naših občutenjih lahko nevarno. Ne smemo biti kruti do naših čustev, ker lahko povzročimo zmedo naše osebnosti. Naša prepričanja se lahko razdrobijo in posledica je slabo počutje.

»in pri svojih srečanjih z večernimi mrakovi, ki so brez vonja,«

Besedna zveza “večerni mrakovi” se pojavi kot asociacija na prvo zbirko Pabla Nerude Knjiga mrakov, ki je nastala v domovini in opisuje sončne zahode, večere in noči. Morda je to težko prepoznaven znak, dejstvo pa je, da zanj pozni popoldnevi v Rangunu niso imeli istega pomena kot čilski.

»v svojih zapuščenih spalnicah, kjer prebiva luna

in pajki moje posesti in razdejanje, ki mi je drago,

čutim svoje izgubljeno bitje, svoje nepopolno bistvo,

svoj srebrni utrip in svojo večno pogubo. «

Motivi žalosti, osamljenosti, zapuščenosti, hiše, domotožja … prevladujejo v spominih na njegov dom. Ve, da je hiša prazna in ga čaka, kakor on čaka njo.

»Žarel je vlažen grozd in njegova žalostna voda

še zmeraj niha, še zmeraj je tu,

in nerodovitna dediščina in izdajalsko bivališče «

V nadaljevanju doda podobo grozdja. Le-to razumemo kot eno celoto, eno bitje. Ker je grozd vlažen, ga povežem z življenjem. V istem verzu odkrijemo “žalostno vodo”, v originalu “agua funeral – pogrebna, žalna voda”. Torej gre v resnici za naraven življenjski cikel.

Mislim, da to Pablo omeni, ker se počuti tako oddaljenega od svojih korenin, da je vse brez vrednosti, brez možnosti uspeti.

» Kdo je ljubil, kar je zgubljeno, kdo je ščitil vse skrajnosti?

Očetove kosti, les mrtve ladje

nn svoj lastni konec, svoj lastni beg,

njegovo žalostno moč in njegovega revnega boga«

Del med drugo in zadnjo kitico kopiči tri moralna vprašanja. Išče junake, ki spoštujejo ideale.

»Torej prisluškujem vsemu neživemu in bolečemu,

in čudno pričevanje, ki ga ohranjam v sebi

z neusmiljenim uspehom, zapisanim v pepel,

je oblika pozabe, ki jo imam najrajši,

ime, ki ga dajem zemlji, smisel mojih sanj,

neskončna količina, ki jo razdeljujem

s svojimi zimskimi očmi slednji dan tega sveta. «

Zadnji del je kot uganka, ki razkriva bistvo cele pesmi. Poskušamo razumeti prebrane besede. Avtor pravi, da je zelo pozoren na vse neprijetno in boleče, ker so zgodbe, ki se jih spominja najboljši način pozabe. Paradoks, kajne? Samo malo, prosim. Razlaga je podana v zadnjih verzih. Pesnik naziva, vrednoti in meri na podlagi preteklih izkušenj. Pozor! Pove še, da so njegove oči zimske – pogled je pesimističen.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.



Komentiraj

Imena in naslov e-pošte so obvezni (naslov e-pošte ni prikazan), url'ji so po želji.

Komentarji lahko vsebujejo naslednje xhtml tage:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !