Okno

Objavljeno 30.01.2013 avtor zaria.
Kategorije: razmišljanja.

Čakam, da bo ura poldne. Pogledam na uro, vržen oči nazaj na ekran. Pregledam mail. Pogledam skozi okno.Nadaljujem s tipkanjem.Spomnim se, da sem pozabila poklicati k zdravniku.

Pogled skozi okno.“Zdaj je že prepozno,” pomislim. Pa naslednjič. Oči zopet odtavajo levo, levo, še malo proti svetlobi. Skozi okno. Zunanji zid iste stavbe. Šest oken.Skozi eno samo okno. Pravzaprav polovico okna.

Fasada je umazano bela, utrujena od dolgih let, rjave lise jo krasijo in ponekod prodira njena notranjost na površje. Živo oranžna opeka kuka izpod plasti ometa in drugih zemeljskih materialov.Všeč mi je ta pridih davnine, kako stavba premaguje čas, vztraja na istem mestu ne glede na vremenske katastrofe, podražitve elektrike, odpoved vodovoda, zmago politične levice. Mar ni to lep prizor?

Drugič se leno peljem z avtobusom. “Še malo pa bom doma. Prav nič se mi ne da” Oči se mi kar same zapirajo. Obrnem glavo na drugo stran. Poogled skozi okno. cvetoče trate in mirno drevo, za njim pa žar jutranje zarje.

Pozimi včasih stojim pri oknu in opazujem ples snežink, ki se z neba spuščajo proti tlom.

Pogledam skozi okno, ko zaslišim, da je avto zapeljal na naše dvorišče. razveselim se mami in jo vprašam, kakšen je njen dan.

Pogledam skozi okno, da pomaham obiskom, naj kar vstopijo.

Sprašujem se, če je pogled skozi okno sploh lahko negativno doživetje?

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.



Komentiraj

Imena in naslov e-pošte so obvezni (naslov e-pošte ni prikazan), url'ji so po želji.

Komentarji lahko vsebujejo naslednje xhtml tage:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !