Vzporednost

Objavljeno 16.10.2012 avtor zaria.
Kategorije: beseda, slika, zvok.

Uau! Kakšno presenečenje me je čakalo v tejle knjigi :

Čisto umirjen star gospod zre z naslovnice in ne daje niti slutiti na burno vsebino. Walt Whitman.

Njegova pesniška zbirka z naslovom Travne bilke so v slovenščini izdane kot zbirka le nekaterih segmentov oziroma izbranih del, niso predstavljene v celoti. Kljub temu so podobe več kot zgovorne. Pravzaprav veliki Whitman pravi, da so resnične pesmi (kar mi imenujemo pesmi, so zgolj podobe).

Glede na prebrano – še vedno sem pod vtisom njegovih prelestnih vrstic – se strinjam. Gre za vso širino, zaobjeto v zbirki. To nikakor ni zbirka pesmi. To so slike! To je pejsaž. Je mozaik in (avto)portret. Barvitost in živost motivov presegata okvire papirnate podlage.

Največje začudenje povzroča … v bistvu njegovo življenje. Datumi, s katerimi je omejeno. Rojen je leta 1819 in umrl 1892.

Ob tem sem nemudoma potegnila vzporednico z evropskim ustvarjalnim prostorom, kjer je eden izmed njabolj vidnih predstavnikov Aleksander Sergejevič Puškin. Oboževani mladec je resda živel samosvoje življenje, vendar bil kot avtor dosleden pesniškim oblikam. Bil je drzen in v svoja dela vključeval vsakodnevne, prav nič umetelne, prvorazredne ali vzvišene motive življenja. To je pri ljudstvu vzbudilo čustvo naklonjenosti.

A razuzdani plemiški pesnik je živel in pisal le kratko obdobje, zato lahko časovno situacijo Walta Whitmana bolj relevantno primerjamo s slovenskim umetnikom, Francetom Prešernom. Brez dvoma nezanemarljivi pomembni začetnik razvoja našega jezika in visoke literature je slovenščino kultiviral z uveljavljenimi soneti, gazelami, glosami …

Za razliko od njiju je Walt, ki je ustvarjal v istem časovnem obdobju bil popolnoma prost strogih pesniških pravil o metrumu, verzu … Rim včasih sploh ni, je le prijetno zvenenje in slikanje z besedami. Vse je prepredeno s podobami dogajanja iz narave, pogled na pokrajine, vzbujeni občutki, duševnost in plastoviti odnosi med ljudmi.

Ravno njegov odnos do sveta, položaj, v katerem pristopa do življenja, užitkov, ljubezni, težav, splošnih družbenih vprašanj … me je najbolj presenetil. Neverjetna jasnost, vedrina, lahkotnost, preprosto sprejemanje raznolikosti, odotnost predsodkov, skrajno svobodomiselna načela, svetovljanski nazori, humanistične ideje … ki bi jih prej povezala z moralnimi marnjami sodobnih evropskih predstavnikov sodelovanja, sloge in medkulturnega povezovanja kot osebo izpred dveh stoletij.

Whitman je poudarjal pomen osvobajanja spon tradicionalnih diskriminacij. Pri vsem tem opiše in se spominja tudi mnogo zgodovinskih dogodkov ali običajev, ki jih ovrednoti.Poziva k povečanju moči in dostojanstva Indijancev, žensk, revnih, bolnih in šibkih, združevanju ras, sosedov, oddaljenih krajev, potrebna je sloga, da postanemo notranje mirni in lahko srečno živimo. Veliko je samorefleksije, ki dodaja osebno noto zapisanemu.

Whitman je  pisanje lepo zaokrožil situacijo z ustavo, ki temelji na razsvetljenski miselnosti. Demokracija je osnova novonastale države onstran oceana in Walt Whitman je moderni pesnik.

Vidim moškega in žensko vsepovsod,

vidim spokojno bratovščino razsvetljencev,

vidim ustvarjalno moč svojega rodu,

vidim sadove vztrajnosti in podjetnosti svojega rodu,

vidim sloje, rase, barbarstva, civilizacije in jim grem

naproti, brez predsodkov se družim z njimi,

pozdravljam vse prebivalce tega sveta.

Walt Whitman: Travne bilke (Salut au Monde!)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.



Komentiraj

Imena in naslov e-pošte so obvezni (naslov e-pošte ni prikazan), url'ji so po želji.

Komentarji lahko vsebujejo naslednje xhtml tage:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !